Ljubljana, 6. 11. 2026 – Evropa krepi prizadevanja za večjo digitalno neodvisnost in zmanjševanje odvisnosti od velikih tehnoloških ponudnikov. Evropski konzorcij Digital Commons EDIC je oktobra 2026 sprejel novo strategijo, ki predvideva širšo uporabo, razvoj in dolgoročno vzdrževanje odprtokodnih digitalnih rešitev. Pobuda je pomembna tudi za nevladne organizacije, ki pri svojem delu potrebujejo zanesljiva, dostopna in varna digitalna orodja.
Odprta koda kot pot do večje digitalne neodvisnosti
Nevladne organizacije pri vsakodnevnem delu uporabljajo številne digitalne storitve, od elektronske pošte in videokonferenc do skupnega urejanja dokumentov, shranjevanja podatkov in upravljanja projektov. Pri tem se pogosto zanašajo na komercialne ponudnike, kar odpira vprašanja stroškov, varovanja podatkov in dolgoročne odvisnosti od posameznih platform.
Odprtokodna programska oprema lahko predstavlja alternativo, saj omogoča pregledovanje, spreminjanje in prilagajanje izvorne kode v skladu z licenčnimi pogoji. Organizacijam lahko omogoči večjo izbiro pri upravljanju digitalnih storitev, vendar zahteva tudi ustrezno tehnično znanje, podporo in vzdrževanje.
Kaj prinaša nova evropska strategija?
Evropski konzorcij Digital Commons EDIC je 16. oktobra 2026 sprejel izvedbeno strategijo za obdobje 2026–2027, ki temelji na treh prednostnih področjih:
- Povezovanje: vzpostavljanje sodelovanja med organizacijami, strokovnjaki in odprtokodnimi skupnostmi ter lažji dostop do znanja in podpore.
- Širša uporaba: spodbujanje uvajanja odprtokodnih rešitev, predvsem za skupno urejanje dokumentov in digitalno komunikacijo.
- Dolgoročno vzdrževanje: izboljšanje varnosti in zanesljivosti ključnih odprtokodnih tehnologij ter preizkus evropskega modela financiranja njihovega vzdrževanja.
Cilj pobude je zmanjšati podvajanje razvojnih prizadevanj, izboljšati sodelovanje in omogočiti širšo uporabo odprtokodnih rešitev v Evropi. Prve rezultate načrtujejo ovrednotiti do konca leta 2027.
Kaj to pomeni za nevladne organizacije?
Za nevladne organizacije, ki pogosto delujejo z omejenimi finančnimi in kadrovskimi viri, lahko odprtokodne rešitve predstavljajo pomembno alternativo komercialni programski opremi. Njihova prednost ni zgolj možnost uporabe brez plačevanja licenčnin, temveč predvsem večja neodvisnost od posameznih ponudnikov, preglednost tehnologije in možnost prilagajanja digitalnih orodij potrebam organizacije.
Odprtokodne rešitve lahko nevladnim organizacijam omogočajo:
- Večji nadzor nad podatki: možnost izbire, kje in kako se podatki hranijo ter kdo upravlja digitalne storitve.
- Manjšo odvisnost od posameznih ponudnikov: večjo svobodo pri izbiri izvajalcev, vzdrževanju in nadaljnjem razvoju programske opreme.
- Večjo prilagodljivost: možnost prilagajanja programskih rešitev specifičnim potrebam organizacij in njihovih uporabnikov.
- Možnost znižanja stroškov: številni odprtokodni programi ne zahtevajo plačila licenčnin, čeprav lahko njihovo uvajanje in vzdrževanje povzročata druge stroške.
- Sodelovanje in izmenjavo znanja: skupen razvoj in izboljševanje digitalnih rešitev v okviru odprtokodnih skupnosti.
Kljub tem možnostim uporaba odprtokodne programske opreme med anketiranimi slovenskimi nevladnimi organizacijami ostaja omejena. Raziskava Delakorde in Tkalca (2022, dopolnjena 2023) o uporabi in potrebah NVO v povezavi z odprtokodnim programjem je pokazala, da organizacije pri izbiri programske opreme velik pomen pripisujejo enostavnosti uporabe, zanesljivemu delovanju in ustreznim funkcionalnostim.
Ob tem jih je 80,2 % kot pomemben pogoj za širšo uporabo odprtokodnih rešitev navedlo podporo pri prehodu, 79,4 % pa hitro in učinkovito uporabniško pomoč. Ugotovitve kažejo, da zgolj razpoložljivost odprtokodnih orodij ni dovolj. Pomembni so tudi strokovna podpora, usposabljanje in rešitve, ki ustrezajo dejanskim potrebam organizacij.
Nova evropska strategija naslavlja tudi nekatere od teh ovir, predvsem dostop do strokovne podpore, lažje uvajanje digitalnih rešitev in njihovo dolgoročno vzdrževanje. Čeprav ni namenjena izključno nevladnim organizacijam, lahko prispeva k ustvarjanju ugodnejših pogojev za njihovo uporabo odprtokodnih tehnologij.
Podobna izhodišča zasleduje DigiKompas – Center za digitalne in multimedijske kompetence nevladnih organizacij, ki z izobraževanji, svetovanjem in praktično podporo spodbuja uporabo odprtokodnih rešitev ter krepitev digitalne suverenosti nevladnega sektorja.
Potrebujete podporo pri uporabi odprtokodnih orodij?
Razmišljate o prehodu na odprtokodne rešitve v svoji nevladni organizaciji?
V okviru Centra DigiKompas nudimo svetovanje, izobraževanja in praktična navodila za uporabo odprtokodnih in varnih digitalnih orodij, kot so LibreOffice, Nextcloud in Jitsi Meet.
Pomagamo vam pri izbiri ustreznih rešitev in razvoju digitalnih kompetenc za njihovo učinkovito uporabo.
Za več informacij nam pišite na info@digikompas.si ali obiščite Portal znanja DigiKompas.
Viri in literatura
- Digital Commons EDIC (2026). The Digital Commons EDIC adopts joint strategy to scale open-source alternatives. Uradna objava, 27. oktober 2026.
https://digital-commons-edic.eu/news/2026-10-27-assembly-decisions/ - Digital Commons EDIC (2026). Implementation Strategy 2026–2027. Strategija, sprejeta 16. oktobra 2026.
https://digital-commons-edic.eu/news/2026-10-27-assembly-decisions/implementation-strategy-2026-2027.pdf - Delakorda, S. in Tkalec, K. (2022, dopolnjeno 2023). Uporaba in potrebe nevladnih organizacij v povezavi z odprtokodnim (prostim) programjem. Analitično poročilo anketnega vprašalnika. Inštitut za elektronsko participacijo in Društvo RampaLab.
https://www.inepa.si/wp-content/uploads/2024/08/Uporaba-in-potrebe-NVO-odprtokodno-programje_analiza-1.pdf
Avtorica članka: Sabina Janičijević